Razširjenost: raztreseno
HT koda: 22.13 / 89.23
Habitatni tip (HT): evtrofne (stoječe) vode / industrijska jezera, bazeni in okrasni ribniki
Primer: Ledavsko jezero, Bukovniško jezero, Hodoško jezero, Križevsko jezero
Varovanje: vodovarstveni režim
Ogroženost: srednja
Akumulacijska ali zajezitvena jezera so antropogenega nastanka, kar pomeni, da so nastala zaradi človeškega posega v prostor. Njihov osnovni namen je zadrževanje velike količine vode za umetno vzpostavljenimi jezovi in nasipi, največkrat z namenom preprečevanja poplav nizvodno ali shranjevanje vodne zaloge za hidroenergetske potrebe. V pomurski regiji so akumulacijska jezera nastala z omejevanjem pretoka reke Ledave in drugih vodotokov. Po površini je v tem delu Slovenije glede na vodni del največje Ledavsko jezero ali Kraško jezero po bližnjem naselju, med najbolj znane in priljubljene pa sodi Bukovniško jezero v bližini Dobrovnika. Gledano z vidika favne in flore imajo akumulacije podobno biotsko pestrost kot naravna jezera in gramoznice. Značilno zanje je dokaj visoka vsebnost organskih snovi in mulja, ki se v slojih nalagajo na dno jezera. Površina in oblika akumulacije variira od geo-reliefnih značilnosti okolice.
Ker so akumulacijska jezera antropogenega nastanka s posebnim namenom in upravljanjem, je naravni svet v in ob njih ponavadi podrejen temu. Ker pa se je sčasoma na njih vzpostavila bogata biotska pestrost, so z vidika naravovarstva akumulacijska jezera izjemno pomemben nadomestni habitat za številne rastlinske in živalske vrste. S tem se je osnovni namen jezer občutno spremenil. Tudi z vidika rekreacije in drobnega turizma so taka jezera izjemno privlačna, prav tako za ribištvo.
Primeri habitatnih tipov, ki jih lahko prepoznamo na akumulacijskih jezerih:
22.1 - stalna jezera, ribniki in ostale stoječe vode
22.12 - mezotrofne vode (z organskimi snovmi srednje bogate, plitve do globoke vode, pH vrednost med 6 in 7; v glavnem je to osrednje vodno telo mrtvice)
22.13 - evtrofne vode (z organskimi snovmi zelo bogate, plitve do globoke vode, pH vrednost večinoma nad 7; v glavnem je to osrednje vodno telo mrtvice)
22.3 - amfibijske združbe makrofitov (prehodna vegetacija enoletnic na blatnih tleh iz zveze Isoeto-Nanojuncetea)
22.4 - vegetacija stoječih sladkih voda (prosto plavajoče, potopljene ali delno potopljene vodne rastline)
44.1 - obrežna vrbovja (različni sestoji vrb in topolov, predvsem bele in rdeče vrbe)
44.9 - močvirni listnati gozdovi (v glavnem se ob bregovih razvijejo črnojelševja)
53.1 - trstišča in podobne združbe
53.11 - navadna trstičja (Phragmition)
53.12 - sestoji jezerskega bička (Schoenoplectus lacustris)
53.13 - rogozovja (Typhion)
53.14 - ostale visoke obrežne združbe
53.2 - združbe visokih ostričevk (Magnocaricion)
87.2 - ruderalne združbe (prehodni sestoji enoletnic in dvoletnic, redkeje trajnic na motenih ali poškodovanih delih, pogosto jih tvorijo gosti sestoji tujerodnih vrst, kot sta npr. japonski dresnik in žlezava nedotika)
