Družina: goži (Colubridae)
Red: luskarji (Squamata)
Razred: plazilci (Sauropsida / Reptilia)
Velikost: 130-160 cm (tudi do 200 cm)
Razširjenost: redko
Življenjski prostor: kmetijska krajina z mejicami, travniki in toplimi mesti, pogosto se zadržuje v bližini stavb
Ogroženost vrste: zelo ogrožena vrsta
Varstveni status vrste: ranljiva vrsta
Odrasli osebki: zelo dolga kača s čokatim telesom. Prehod med glavo in trupom je dokaj neizrazit, glava se proti vratu nekoliko razširi. Po zgornji strani je temnorjav ali celo črn z belimi pikami, zato daje videz progavosti, po spodnji strani rumenkast ali bel, brez vzorcev. Očesna zenica je okrogla. Okrog oči in tik za očesom so črne lise (obrazna maska), za očmi so pogosto tudi svetlejše lise, ki lahko tudi manjkajo. Naglavne plošče so zelo velike in jih je 9.
Mladostni osebki: pretežno rjavi in izrazito vzdolžno progasti, z izrazito obrazno masko in rumenimi zaočesnimi lisami (precej spominjajo na belouško), veliko bolj rumenkasti od odraslih osebkov.
Obnašanje: ker nima strupnikov, svoj plen lovi aktivno (zelo hitra kača) in ga z zvijanjem in stiskanjem zaduši. Plen pogoltne v celoti. Lovi v glavnem manjše sesalce, tudi kuščarje in druge kače ter ptiče. Zelo dobro tudi pleza po drevesih. V nevarnosti sika in se postavi v agresivno obrambno držo. Pari se od maja do junija, samice znesejo v povprečju 20 jajc, ki jih pogosto vkopajo v hlevski gnoj, kjer je primerna temperatura za inkubacijo jajc. Gož je že od antičnih časov tesno povezan tudi s človekom. Imenujejo ga tudi Eskulapova kača in je simbol farmacije (kača na Eskulapovi palici). Velikokrat so ga preganjali kot kačo, kot simbol hudiča (biblična zgodba o Evi, kači in prepovedanem sadu) in še dandanes je žrtev človekovega strahu in vraževerja, zato je v marsikaterih delih Evrope močno nazadoval. Gož za človeka ni nevaren.
Podobne vrste: belouška (Natrix natrix) - belica (Hierophis gemonensis) - črnica (Coluber viridiflavus).