Družina: kljunači (Scolopacidae)
Red: pobrežniki (Charadriiformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 20-24 cm; razpon kril 39-45 cm
Razširjenost: precej redko
Življenjski prostor: na preletu predvsem ob rekah (Mura), na prodiščih, redkeje gramoznice
Ogroženost vrste: precej ogrožena vrsta
Varstveni status vrste: redka vrsta
Splošno: predvsem se pojavlja ob večjih vodotokih, na prodiščih, kjer lovi manjše vodne nevretenčarje. Zaradi posebno oblikovanega kljuna lahko lovi tudi plen, ki je zarit v blatu, med kamenjem. Prepoznaven je tudi po značilnem zibajočem se premikanju zadnjega dela telesa. Je selivka, ki se pri nas predvsem v zimskem času redno pojavlja vzdolž večjih rek, zelo redko tudi gnezdi.
Odrasli osebki: po glavi in prsih je ozko temno progast z belo, čezočesno progo. Kljun je dokaj dolg, tanek, bolj ali manj raven, temen. Po hrbtu in krilih temno olivno črnikast do rjavkast, posut z belimi pikami (ime!). Krila po spodnji strani skoraj črna. Trebuh in boki snežno beli, prav tako trtica. Rep je zelo kratek, bel, s tremi širokimi, črnimi pasovi. Noge so dokaj dolge, zelenkaste.
Gnezdenje in zarod: edini martinec, ki gnezdi na drevesih (!), zasede navadno gnezda drozgov, predvsem brinovk. Letno ima po 1 zarod. Samica v povprečju znese 2-4 rjavkasta do olivna, temno lisasta jajca, ki so proti vrhu izrazito koničasta. Skupaj s samcem jih vali nekje 21-24 dni. Za mladiče begavce sprva skrbita oba starša, kasneje le samec. Mladiči poletijo nekje po 4 tednih.
Oglašanje: oglasi se največkrat, ko zleti in sicer zveneče "dlüeet-wiiit-wiiit". Vznemirjen se oglaša "dik-dik-dik" oz. "tlip-tlip-tlip". Petje je sestavljeno iz kompleksnejših fraz, ki jih v glavnem sestavljajo žvižgajoči in ponavljajoči se "tluui-tüi".
Podobne vrste: močvirski martinec (Tringa glareola) - mali martinec (Actitis hyploeucos).
