Družina: prave žabe (Ranidae)
Red: brezrepe dvoživke (Anura)
Razred: dvoživke (Amphibia)
Velikost: 4-8 cm
Razširjenost: redko do raztreseno
Življenjski prostor: poplavni logi, močvirni travniki, v času parjenja jarki in manjše mlake z vodo
Ogroženost vrste: vrsta je močno ogrožena
Varstveni status vrste: ranljiva vrsta
Odrasli osebki: telo je enovito temnorjavo ali sivorjavo, včasih s svetlo progo vzdolž hrbta, redkeje s temnimi lisami. V času parjenja (konec februarja) so samci izrazito modrikasto obarvani (ime!). Glava pri gobčku koničasta. Za očesom poteka čez bobnič široka temna lisa, ki se zaključi na ramenskem delu prednje noge. Po grlu je pogosto temno pikasta. Bobnič je manjši od očesa. Zadnje noge temno pasaste, če jih iztegnemo čez glavo, petni sklep ne presega konice gobčka. Spodnji del (po trebuhu) je skoraj v celoti belkast, boki izrazito temno pikasti do marmorirani.
Ličinke in mrest: mrest je kopučast, prosto plavajoč ali pritrjen na veje, zdrizast in vsebuje lahko 500 do 3000 jajčec, svež je prozoren in čvrst. Paglavci (ličinke) so do 4 cm veliki, temno obarvani. Repni greben se izteza le po repu, ki je do 1.5-krat tako dolg kot ostali del telesa in širši od telesa, posejan z redkimi pikami ali brez njih. Paglavci "rjavih žab" so zelo težko določljivi na terenu.
Obnašanje: predvsem v času parjenja zardi modro obarvanih samcev zelo prepoznavna vrsta. Prehranjuje se z različnimi nevretenčarji, kot so deževniki, polži, žuželke in njihove ličinke ter pajki, včasih lovi tudi paglavce in druge manjše žabe. V nevarnosti lahko med skakanjem izloči sekret. V času parjenja se oglaša pod vodo z nežnim, grgrajočim kvakanjem, ki spominja na izhajanje mehurčkov iz potopljene steklenice.
Podobne vrste: sekulja (Rana temporaria) - rosnica (Rana dalmatina).
