Navadna škorpijonka (Panorpa communis)

  • Domov
  • Navadna škorpijonka

Družina: škorpijonke (Panorpidae)

Red: kljunavci (Mecoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 25-35 mm

Razširjenost: pogosto

Življenjski prostor: gozdovi, mejice, med grmovjem, gozdni obronki, vrtovi

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Odrasli osebki: prepoznavni so po tem, da so (ob)ustni deli kljunasto podaljšani. Sestavljene oči so rjavordečkaste, precej velike, ostali del glave je v celoti črn. Krila so parna, med seboj se skoraj v celoti prekrivajo, so dokaj ozka, prosojna, izrazito temno ožiljena, s črnimi lisami in vzorci. Vzorec lis na krilih je dokaj variabilen: tik ob bazi kril se nahaja majhna lisa, ki zapolnjuje le eno žilno celico ali pa manjka - na konici kril je navadno velika, sklenjena terminalna lisa, ki pa lahko tudi manjka - v drugi tretjini kril se pogosto nahaja sklenjen prečni pas, ki se včasih razcepi v dve veji - med pasom in bazalno liso se nahajajo večinoma še večje lise, ki zapolnjujejo več žilnih okenc.

Oprsje (toraks) je večinoma rumenkasto obarvano, s črnimi vzorci na zgornji strani. Zadek (abdomen) je dokaj dolg, v osnovi rumenkast (dobro vidno s spodnje strani), s širokimi, črnimi pasovi, zadnji 3-4 segmenti so rjavi in se med spoloma razlikujejo: pri samcu je končni segment odebeljen in oblikovan v oprijemalne klešče, večinoma zasukan navzgor, zato spominja na "škorpijonov rep" (od tod ime za rod!), pri samici se postopoma zoži in se konča z dvema kratkima izrastkoma. Noge so umazano rumene (predvsem stegno), sicer črnikaste.

 

Obnašanje in razvoj: odrasle osebke lahko opazujemo nekje od aprila ali maja naprej, kako se na kratke razdalje spreletavajo med grmovjem ali visokim rastlinjem. Prehranjujejo se v glavnem s poginulimi žuželkami, ki jih lahko poberejo tudi iz pajčevin. Izločijo lahko posebno slino, ki delno razgradi pajčevino in jim s tem omogoči, da se same ne ulovijo vanjo. Redkeje se hranijo tudi z nektarjem ali z izločki listnih uši. Dvorjenje pri škorpijonkah je zelo kompleksno in vključuje tudi prinašanje umrlih žuželk kot darilo samici, ki jo samec s kleščami zgrabi in ji občasno ponudi tudi sladek izloček iz žlez slinavk. Škorpijonke za človeka niso nevarne! Ličinke so črvaste oblike, podobne gosenicam metuljev, do 2 cm velike. Glava je precej velika in močna, s parom kratkih, kijastih anten in močnimi čeljustmi. Telo je poraslo s ščetinami, belkasto ali rjavkasto. Ličinke živijo v tleh, kjer plenijo manjše talne žuželke in njihove ličinke, občasno se hranijo z mrhovino ali celo glivami.

 

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): prava škorpijonka (Panorpa vulgaris) - nemška škorpijonka (Panorpa germanica) - alpska paškorpijonka* (Aulops alpina) - rdečeglava škorpijonka* (Panorpa cognata).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti