Družina: pisančki (Nymphalidae)

Red: metulji (Lepidoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 40-45 mm (razpon kril)

Razširjenost: pogosto

Življenjski prostor: svetli gozdovi, predvsem poseke in odprte gozdne poti, mejice, gozdni obronki, parki

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Odrasli osebki: oba spola sta si podobna. Odrasle osebke prepoznamo po oranžnorjavi obarvanosti kril na zgornji strani, ki so posuta s temnejšimi lisami in pikami ter po valovito "obrezanem" oz. globoko zarezanem robu kril, ki je na zgornji strani kril temnorjavo obrobljen. Spodnja stran kril je sivorjavo varovalno marmorirana, z izrazito belo liso v obliki črke C na zadnjih krilih (od tod ime!).

Pojavljajo se v treh oblikah (formah): f. c-album (pozno poletna, jesenska generacija, ki prezimi in se pojavi zgodaj spomladi), f. variegata (tudi ta prezimi) in f. hutchinsoni (poletna generacija).

Obnašanje in razvoj: ob sončnih dnevih pogosto poseda po tleh z razprtimi krili. Če jih sklopi, ga komajda opazimo, tako se sklopi z ozadjem. Odrasli se prehranjujejo z nektarjem in rastlinskimi sokovi. Pri nas prezimi, prične se pojavljati že ob prvih toplejših dneh konec februarja in začetku marca. Samice raztreseno in posamično odlagajo jajčeca na hranilne rastline, med katerimi prevladuje velika kopriva, jajčeca pa odloži tudi na razne vrbe, lesko, brest in druge lesne vrste. Gosenice so črnorjave z izrazitim, belim vzorcem na zadnjem delu telesa (skrčene spominjajo na ptičji iztrebek) in rumenkastimi linijami, na gosto porasle z oranžnimi in belimi šopi ščetin. Buba je rjavkasta z belimi lisami na spodnji strani trupa.

Podobne vrste: beli L (Polygonia egea) - mali koprivar (Aglais urticae).