Družina: krešiči (Carabidae: Carabinae)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 3-4 cm
Razširjenost: raztreseno do lokalno
Življenjski prostor: listnati, nekoliko bolj suhi gozdovi, predvsem bukovi, tudi mešani gozdovi, redkeje parki
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: precej velik hrošč (med našimi krešiči je največji), oba spola sta si podobna. Telo je enovito črne barve, bleščeče, le pokrovke so motne. Glava je velika, s krepkimi čeljustmi, zgornja ustna je tridelna, večinoma je navzdol usmerjena. Tipalnice so dolge, členki so podolgasti, kratkodlakavi. Oprsje je gladko, nekoliko bleščeče, ščitasto, pri glavi zoženo, v prvi tretjini najširše, z ostrim stranskim robom, brez obstranskih ščetin, v spodnjem delu ob straneh topo krpato. Pokrovke so ovalne ali podolgasto jajčaste, proti dnu zaokrožene, hrapavo jamičaste, usnjate, z gladkim zunanjim robom. Noge so krepke, stegenca so nekoliko odebeljena, porasla s ščetinicami, členki stopalc so veliki.
Obnašanje in razvoj: precej hiter plenilski hrošč, ki lahko močno ugrizne, ob nevarnosti pa iz zadka izloči smrdljivo, jedko tekočino, ki je lahko zelo pekoča, če pride v stik z očmi ali s sluznico (!). Prehranjuje se z deževniki, polži in mrhovino, občasno upleni tudi večje žuželke. Kot vsi krešiči izloča tudi on prebavne sokove iz ustnih delov. Ličinke so črvaste oblike, plosko, členasto (osrednji segmenti so ob robu "krilati"), bleščeče črno. Oprsje dokaj veliko, prav tako so velike čeljusti. Podobno kot odrasle živali tudi ličinke plenijo deževnike, polže in manjše členonožce. Živijo skrito v listni stelji ali pod vejevjem in v tleh, odrasli osbki lahko živijo do 3 leta.
Podobne vrste: orjaški krešič (Carabus gigas) - vijolični krešič (Carabus violaceus) - verigasti krešič (Carabus catenulatus).
