Družina: čaplje (Ardeidae)
Red: veslonožci (Pelecaniformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 58-65 cm; razpon kril 90-100 cm
Razširjenost: redko do lokalno
Življenjski prostor: z grmovjem porasla obrežja večjih stoječih voda, občasno tudi ob rekah
Ogroženost vrste: močno ogrožena vrsta
Varstveni status vrste: Natura 2000 vrsta; izumrla vrsta (?)
Splošno: srednje velika čaplja, prepoznavna po zelo dolgih, svetlih naglavnih čopkih. Ime je dobila po značilnem "kvakajočem" oglašanju, čeprav znanstveno ime v dobesednem prevodu pomeni "nočno vrano", čeprav je aktivna tudi čez dan. Prehranjuje se z dvoživkami, manjšimi ribami, vodnimi polži in drugimi vodnimi nevretenčarji, občasno tudi z manjšimi sesalci. Pri tej vrsti so opazili poseben način ribolova s pomočjo metanja vabe (pogosto le vejica) v dosegu kljuna. Živi dokaj skrito, opazimo jo predvsem v letu. V Sloveniji je redka gnezdilka, ki prezimi v Afriki.
Odrasli osebki: samec in samica sta si podobna. Telo je dokaj čokato, kljun je črn, za čapljo sorazmerno kratek. Po temenu in hrbtu je črna, na zatilju ima dva dolga, bela čopka. Krila so pepelnatosiva, ostali del telesa bel, predvsem čelo in lica. Oči so rdeče. Noge so mesnato rdeče do rumene.
Gnezdenje in zarod: gnezdo iz vejevja si uredi med grmovjem (vrbovje) ali na obrežnem drevju v bližini voda, pogosto gnezdi v kolonijah. Letno ima po 1 zarod. Samica v povprečju znese 4 modrozelena jajca, ki jih s samcem izmenično vali dobre 3 tedne. Mladiči so gnezdomci in po dobrih treh do štirih tednih zapustijo gnezdo, poletijo pa nekje 49. do 56. dan. Mladostni osebki so po vsem telesu izrazito rjavo progasti, po krilih z belimi lisami, kljun pa je umazano rumen, nimajo še čopkov. Enoletni osebki so podobni odraslim osebkom, le da so po hrbtu sivorjavi, po vratu so rahlo progasti in prav tako še nimajo čopkov.
Oglašanje: predvsem v letu značilno kvakajoče "kvak", ob vznemirenju nekoliko vreščeče "kek, kek".
Podobne vrste: čapljica (Ixobrychus minutus) - siva čaplja (Ardea cinerea).
