Družina: skarabeji (Scarabaeidae): listni hrošči (Melolonthinae)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 20-30 mm
Razširjenost: sezonsko lahko pogosto, sicer redko
Življenjski prostor: gozdni robovi, mejice, grmovje, posamična velika drevesa, travniki, tudi njive in vrtovi (ličinke)
Ogroženost vrste: potencialno ogrožena vrsta
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: zelo markanten, masiven in prepoznaven hrošč. Glava in oprsje sta bleščeče črna. Tipalnice so rjave, pahljačasto razrasle, pri samcu s 7 členi, pri samici s 6. Pokrovke so bleščeče rjavordeče, nekoliko vzdolžno izbrazdane, raztreseno kratkodlakave. Zadek na vrhu koničasto podaljšan in ukrivljen (pigidij). Zadek je od strani belo pasast, sicer črn in dokaj dlakav. Noge so dolge, rdečerjave, na stopalcih z močnimi krempeljci.
Ličinke: bele, črvaste ličinke (ogrci) živijo vkopane v zemlji na koreninah nekaterih dreves (predvsem hrasta), kjer se hranijo z njimi, vendar obžirajo korenine tudi zelnatih rastlin. Razvoj ličink traja približno 3-4 leta, lahko se pojavijo v zelo velikem številu, kar lahko povzroči množično propadanje dreves. Zabubijo se v zemlji.
Obnašanje: odrasli osebki "rojijo" v aprilu, maju in juniju, kar jim je dalo tudi slovensko ime. Samice v času parjenja izločajo feromone (kemijske snovi podobne hormonom), ki jih samčki zaznajo s pomočjo tipalnic že na nekaj kilometrov daleč. Prehranjujejo se v glavnem z listi dreves in ker se po določenih obdobjih lahko pojavijo množično, povzročajo resno gospodarsko škodo. Po drugi strani pa so zaradi intenzivnega zatiranja v nekaterih delih Evrope skoraj izginili. Majski hrošč ya človeka ni nevaren, čeprav se lahko s "krempeljčki" tesno oprime rok ali obleke.
Podobne vrste: mali majski hrošč (Melolontha hippocastani) - junijski hrošč (Amphimallon solstitiale).
