Družina: ostričevke (Cyperaceae)
Red: travovci (Poales)
Razred: enokaličnice (Liliopsida)
Velikost: 20-60 cm
Razširjenost: redko do raztreseno
Življenjski prostor: gozdovi, parki, redkeje travniki in pripotja
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: zelnata trajnica brez pritlik, šopasto razrasla. Steblo v zgornjem delu tanko, trirobo, srhko, olistano le v spodnji četrtini, največkrat previsno. Pritlične listne nožnice rjave (podvrsta divulsa) ali črnorjave (podvrsta divulsa in leersi). Listi 2-4 mm široki, plitvo žlebasti, krajši od stebla, mlahavi. Listna kožica (ligula) zgornjih stebelnih listov v obliki črke U. Klaski združeni v rahlocvetno, 4-10 cm dolgo (podvrsta divulsa) ali do 6 cm dolgo (podvrsta leersi)socvetje, med seboj so izrazito razmaknjeni, med klaski navadno vsaj 3 do 5 vrzeli (podvrsta divulsa), redkeje manj (podvrsta leersi), klaski sedeči, spodnji včasih razvejan (podvrsta divulsa), ob zrelosti zeleni in zvezdasto razprti, moški cvetovi v klaskih na vrhu in hitro propadejo, zato so klaski pri vrhu "prazni". Podporni list socvetja zelnat, zelo kratek, večinoma krajši od pripadajočega klaska. Zreli mošnjički hruškaste oblike, s kratkim, preklanim kljuncem, na trebušni strani sploščeni, na hrbtni izbočeni (plankoveksni). Krovna pleva ženskih cvetov bela ali svetlorjava (podvrsta divulsa) ali rjave do svetlorjave (podvrsta leersi), ozkosuličasta.
Posebnosti: sodi v taksonomsko zelo zahtevno skupino nasršenega šaša (Carex muricata agg.), kjer je več med seboj zelo podobnih vrst in podvrst. Razširjenost obeh podvrst je v Sloveniji še nedocela raziskana, kot je videti, je tipska podvrsta divulsa pogostejša v V delu, podvrsta leersi pa bolj v Z delu Slovenije.
Podobne vrste: nasršeni šaš (Carex muricata s. str.) - klasasti šaš (Carex spicata) - Pairejev šaš (Carex pairae).
