Družina: ločkovke (Juncaceae)
Red: travovci (Poales)
Razred: enokaličnice (Liliopsida)
Velikost: 20-50 cm
Razširjenost: raztreseno do pogosto
Življenjski prostor: močvirni predeli, ob vodah, na zamuljenih ali prodnatih vlažnih mestih, vlažni travniki
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: rušnato razrasla trajnica z dolgo, večinoma podzemno, plazečo koreniko. Steblo je v prerezu skoraj okroglo, gladko, olistano do vrha, z zelenim listom tik pod socvetjem, ki je razločno krajši od socvetja. Listi so cevasti, votli in mestoma s prečnimi stenami, zato so na otip rebrasti, z listno nožnico, ki je brez priveskov (ušesc) in se izteza navzdol po steblu. Socvetje je gosto latasto razraslo, mnogo daljše od podpornega lista. Cvetovi so posamični, dolgopecljati, perigonovi listi so šilasti, velikokrat so na vrhu ostnato priostreni, vsi so enako dolgi, krajši od plodu, sprva zeleni, kasneje rdečerjavi. Plod je podolgovata glavica, bleščeč, rdečerjav, robat, na vrhu kratko koničasto podaljšan.
Posebnosti: dokaj pogosta vrsta ob vodah in na močvirnih tleh, za človeka nima posebne uporabne vrednosti. Od zelo podobnega ostrocvetnega ločja (Juncus acutiflorus) se le stežka loči, pogosto tvorita križance, ki so ponekod celo pogostejši od obeh vrst. Pri ostrocvetnem ločju je socvetje mnogo bolj košato razraslo, perigonovi listi cvetov so večinoma različno dolgi (notranji so daljši od zunanjih in koničasto priostreni), plod pa je nebleščeč in na vrhu podaljšan v dolgo konico. Razširjenost te v rste je v regiji slabo poznana.
Podobne vrste: ostrocvetno ločje (Juncus acutiflorus) - alpsko ločje (Juncus alpino-articulatus) - topocvetno ločje (Juncus subnodulosus).