HT koda: 22.12 / 84.41
Habitatni tip (HT): mezotrofne (stoječe) vode / opuščeni kamnolomi, peskokopi, gramoznice
Primer: Murska Sobota, Krog, Ivanci, Dokležovje, Dobrovnik, Petišovci, Dolnji Lakoš
Varovanje: noben
Ogroženost: srednja
Gre za manjše do srednje velike stoječe vode antropogenega nastanka. Z izkopom velike količine gramoza in poglabljanjem dna se gramoznice sčasoma zapolnijo s podtalno vodo in meteornimi vodami. Velika večina velikih gramoznic na obmurskem območju je še vedno aktivnih (izkop gramoza), manjše pa so večinoma opuščene in porasle z vodno ter obvodno vegetacijo. Z vidika organske nasičenosti je voda v gramoznicah najpogosteje mezotrofna (srednje nasičena) do evtrofna (močno nasičena), redko tudi oligotrofna (slabo nasičena). Gramoznice v tem prostoru predstavljajo pomemben nadomestni habitat in izjemen vodni ekosistem za mnoge živalske in rastlinske vrste.
Odvisno od rabe, globine in velikosti gramoznice, se lahko v sami vodi razvije emerzna (prosto plavajoča), demerzna (delno potopljena) oz. submerzna (potopljena) vegetacija. Gramoznice po naravni potizelo hitro poselijo nevretenčarji, medtem ko razne vrste rib v glavnem vnese človek, včasih tudi ptice s prenosom iker, ki se sprimejo na noge vodnih ptic. Čeprav so ribe tiste, ki navidezno kraljujejo v gramoznicah, pa je svet žuželk tisti, ki jim daje pravi pečat.
Od vodnih rastlin se v glavnem pojavljajo razni dristavci, rmanci, vodne leče, podvodnice, vodne zlatice, beli lokvanj, rumeni blatnik, navadni rogolist in občasno vodna grebenika. Obrežja in zamočvirjene dele pogosto porastejo makrofiti, kot so rogoz, trst, močvirska spominčica, navadna krvenka, navadna čeladnica, razni ločki, site in šaši. Ob gramoznicah se hitro vzpostavijo različni drevesni in grmovni sestoji, med katerimi so najpogostejše razne vrbe, beli in črni topol, črna jelša, robinija, brogovita, dob in dolgopecljati brest.
Gramoznice nudijo življenjski prostor številnim živalskim vrstam, predvsem vodnim žuželkam (razni kačji pastirji, mladoletnice, vodni hrošči, vodne stenice), ribam (krap, koreselj, linj, lipan, som, ščuka, navadni ostriž, sončni ostriž, rdečeperka, androga) - te pogosto naselijo ribiči - ter številnim dvoživkam in plazilcem ("zelene" žabe, navadna krastača, belouška, kobranka). Pester je tudi ptičji svet, saj gramoznice predstavljajo tudi dobro gnezditveno območje (npr. za vodomca, breguljko, razne race, predvsem mlakarica, tukalice, čopastega in malega ponirka). V zimskem obdobju so pomembna vmesna postaja za ptice selivke in zimske klateže, kot so kormorani, galebi, slapniki, številne race in gosi, čaplje.
V prvi vrsti so gramoznice namenjene izkopu gramoza in drugega sipkega gradbenega materiala, sčasoma pa se dejavnosti ob njih in na njih povečajo. Tako so izjemno pomemben element v sladkovodnem ribištvu, nekatere nudijo celo možnost rekreativnih in športnih dejavnosti, spet druge imajo zgolj estetsko vrednost. Mnoge pridobivajo na turističnih dejavnostih (primer Expano ob murskosoboški gramoznici). Za opuščene gramoznice pa v glavnem skrbijo lokalne ribiške družine, redko tudi občine.
Primeri habitatnih tipov, ki jih lahko prepoznamo na gramoznicah:
22.1 - stalna jezera, ribniki in ostale stoječe vode
22.12 - mezotrofne vode (z organskimi snovmi srednje bogate, plitve do globoke vode, pH vrednost med 6 in 7; v glavnem je to osrednje vodno telo mrtvice)
22.13 - evtrofne vode (z organskimi snovmi zelo bogate, plitve do globoke vode, pH vrednost večinoma nad 7; v glavnem je to osrednje vodno telo mrtvice)
22.3 - amfibijske združbe makrofitov (prehodna vegetacija enoletnic na blatnih tleh iz zveze Isoeto-Nanojuncetea)
22.4 - vegetacija stoječih sladkih voda (prosto plavajoče, potopljene ali delno potopljene vodne rastline)
44.1 - obrežna vrbovja (različni sestoji vrb in topolov, predvsem bele in rdeče vrbe)
44.9 - močvirni listnati gozdovi (v glavnem se ob bregovih razvijejo črnojelševja)
53.1 - trstišča in podobne združbe
53.11 - navadna trstičja (Phragmition)
53.12 - sestoji jezerskega bička (Schoenoplectus lacustris)
53.13 - rogozovja (Typhion)
53.14 - ostale visoke obrežne združbe
53.2 - združbe visokih ostričevk (Magnocaricion)
87.2 - ruderalne združbe (prehodni sestoji enoletnic in dvoletnic, redkeje trajnic na motenih ali poškodovanih delih, pogosto jih tvorijo gosti sestoji tujerodnih vrst, kot sta npr. japonski dresnik in žlezava nedotika)
