Navadna bogomolka (Mantis religiosa)


Družina: navadne bogomolke (Mantidae)

Red: bogomolke (Mantoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 45-75 mm

Razširjenost: raztreseno

Življenjski prostor: v glavnem travniki, občasno prileti na cvetlične gredice, vrtovi, zelenice

Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Odrasli osebki: zelo prepoznavna po značilni "molitveni" skrčeni drži prednjih nog, kar ji je dalo tudi ime v mnogih jezikih (npr. nemško Gottesanbeterin). Samica je večja od samca, sicer sta si zelo podobna. Telo je svetlo zeleno ali rjavo, obarvanost se izrazi po levitvah in isti osebki se lahko različno obarvajo. Glava je trikotne oblike (zelo netipična za žuželke), z velikimi očmi in srednje dolgimi tipalnicami. Prednje noge so na členkih z notranje strani porasle s trni in služijo za lovljenje ter držanje plena, na bazi stegenskih členov je z notranje strani črna lisa z belo piko. Oprsje je precej dolgo, vitko in nekoliko ščitasto oblikovano. Tudi zadek je precej dolg in vitek, prednja krila (pokrovke) so kožnata, zadnja so opnasta, mlečnobelo prosojna in gosto žilnata.

 

Obnašanje in razvoj: izrazito predatorska (plenilska) žuželka, ki lovi druge žuželke, občasno tudi manjše plazilce in celo majhne sesalce (mlade glodalce). V času parjenja samica največkrat še med kopulacijo odgrizne samcu glavo, ki pa fizično uspešno nadaljuje parjenje. Tako vedenje omogoča samici, da v trenutku pridobi veliko zalogo beljakovin za tvorjenje velikega števila jajčec. Samci večinoma po parjenju takoj poginejo, če jih samica prej ne požre. Oplojene samice prepoznamo po močno nabreklem zadku. Jajčeca odlaga v poseben kokon, ki je navidezno zgrajen iz majhnih, satovnicam podobnih kamric, v katerih so posamična jajčeca. Kokon je sprva penast, nakar se strdi in porjavi, samica ga najpogosteje odloži pod večje kamne ali na spodnje dele steblik. Ličinke so pogosto plen odraslih bogomolk in drugih živali, do spolne zrelosti se levijo nekje 8-krat. Ker so bogomolke pogost plen večjih ptic, imajo zanimiv obrambni mehanizem: postavijo se na zadnje noge, krila široko razprejo, prednje noge pa razprejo in sklenejo, da se pojavita "črni očesci", kar zelo zmede napadalca. V zadnjih letih se populacija bogomolke povečuje in se širi iz toplih predelov na sever.

 

Podobne vrste: krpasta grabežljivka (Empusa fasciata).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti