Družina: govnači (Geotrupidae)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 16-24 mm
Razširjenost: pogosto do lokalno
Življenjski prostor: predvsem bukovi in gradnovi gozdovi v gričevnatih predelih
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: telo je ovalno, zaobljeno, kovinsko bleščeče črnomodro in pogosto z zelenim ali vijoličastim leskom. Glava je široka, z izrazitim naglavnim ščitom, na temenu plitvo vdrta, tipalnice so na konceh betičasto povečane, peresaste (srednji členek je nekoliko manjši od ostalih). Oprsje je široko, zaobljeno, gladko, enakomerno ozko obrobljeno, redko jamičasto. Pokrovke so plitvo vzdolžno jamičasto izbrazdane (7 brazd). Noge so kovinsko črnomodre, goleni (tibiae) so nekoliko plosko razširjene (predvsem na prednjih nogah), z notranje strani porasle s trnatimi izrastki.
Obnašanje in razvoj: je naš najpogostejši govnač, ki ga lahko v poletnem času pogosto najdemo na gozdnih poteh. Odrasli osebki se zadržujejo na iztrebkih in mrhovini, aktivni so nekje od marca ali aprila pa vse do pozne jeseni. Pogosto na njih lahko vidimo tudi razne pršice (Acarina), ki hrošče uporabljajo kot "prevozno sredstvo". Za potomstvo uredijo neke vrste "gnezdo", razvejane podtalne hodnike s stranskimi kamricami, ki se večinoma nahajajo pod večjimi kupi iztrebkov. V stranske kamrice samica izleže po eno jajčece, kamrico pa zadela z iztrebki, ki so hrana za ličinko.
Podobne vrste: govnači iz rodu Geotrupes - smaragdni govnač (Trypocopris vernalis) - nekateri skarabeji (Scarabaeidae).
