Družina: kresnice (Lampyridae)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 15-25 mm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: svetli gozdovi, gozdne čistine, parki, sadovnjaki, grmovna mesta
Ogroženost vrste: vrsta ponekod nazaduje
Varstveni status vrste: noben
Samica: zelo velika, črnorjava, brez kril, podobna ličinkam. Glava je drobna, skrita pod širokim, kupolastim oprsjem, ki je na zgornji strani zaobljeno ter svetlo obrobljeno, na spodnjem delu ravno. Tipalnice so drobnočlenaste. Zadek je velik, dolg, s širokimi segmenti, ki so svetlo obrobljeni, po spodnji strani rdečkasto- do rožnatorjavo lisasti. Zadnji segmenti zadka so belkasti in so del svetilnega organa. Noge so rjavkaste, dokaj kratke.
Samec: od samice se loči po tem, da ima popolnoma razvite pokrovke in je skoraj za polovico manjši od nje. Pokrovke so ob straneh ravne, na zgornjem delu ravne, črnorjave, v ramenskem delu na vsaki strani nekoliko izbočene, rahlo rebraste. Tudi samec ima svetilni organ na zadnjih segmentih zadka.
Obnašanje in razvoj: velika kresnica je najbolj znana po bioluminescenci (proizvaja hladno svetlobo s pomočjo encimatskih reakcij v posebnih celicah - fotocitah). Samice na ta način od tal privabljajo samčke, ki sledijo utripajoči svetlobi na tleh, sami pa letajo v zraku. Aktivni so nekje od junija do julija. Ličinke so podobne samicam, le da imajo večje rožnate lise na obstranskih krpah segmentov zadka. Hranijo se z golimi polži - slinarji in lazarji, ki jih večkrat ugriznejo in vanje izločijo posebno strupeno tekočino, ki polža počasi paralizira ter ubije, hkrati ga začne tudi razkrajati. Živijo do 3 leta, nato se zabubijo in v zgodnjem poletju preobrazijo v odrasle hrošče. Kresnice so dobro znane tudi v ljudskem izročilu kot del mnogih zgodb.
Podobne vrste: mala kresnica (Lamprohiza splendidula) - kratkokrila kresnica (Phosphaenus hemipterus) - italijanska kresnica (Luciola italica).
