Pasasta srebrnkarica* (Cliorismia rustica)


Družina: šilaste muhe (Therevidae)

Red: dvokrilci (Diptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 10-14 mm

Razširjenost: lokalno do redko

Življenjski prostor: peščena in sončna nabrežja rek z bogato vegetacijo

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Samica: telo je vitko, podolgasto, šilasto, v celoti močno spominja na grabežnice (Asilidae). Glava je svetla, sivkasta, v zadnjem (zatilnem) delu porasla s kratkimi, črnimi ščetinami, temenski del z očesci je črnikast, frontalni del je srebrnkasto bel, lični del je neporasel, ustni del je plosk in naprej štrleč. Oči so precej velike, na temenskem delu nekoliko zbližane, zelene z rdečkastim odtenkom. Tipalnice so betičate, priostrene (nekoliko spominjajo na tipalnice obadov (Tabanidae)), bazalni členek je podaljšan in ščetinast, ariste so kratke, na vrhu zadnjega segmenta. Oprsje je krepko, svetlo sivkasto, s tremi temnejšimi vzdolžnimi pasovi, le ob straneh poraslo z dolgimi ščetinami. Ščitek (scutellum) je polkrožen, sivkast, z apikalnimi ščetinami in enim parom marginalnih ščetin. Krila so vitka in precej dolga (ne dosegajo konice zadka), rumeno žilnata, s krepkejšim kostalnim delom, pterostigma ni razločna. Zadek je podolgasto koničast, bleščeče črn, ob straneh s srebrnkasto sivimi trikotnimi lisami na 1. do 5. (redkeje še na 6.) segmentu. Noge so dokaj dolge, stegenca so sivkasta, le pri vrhu rumenkasta, goleni so rumenkaste s črnikastim vrhom, gosteje porasle z dolgimi ščetinami, stopalca so rumenkasta na bazalnem delu prvega segmenta, sicer so temne.

 

Samec: je nekoliko manjši od samice, gosto porasel s sivo srebrnkastimi dlakami, zato so pasovi na oprsju nekoliko zabrisani, zadek je zatemnjen le v osrednjem delu in na koncu. Oči so na temenskem delu zbližane. Konica zadka je preoblikovana v kompleksen razmnoževalni organ, ki je rumenorjav.

 

Obnašanje in razvoj: vrsta je vezana na sončna, peščena mesta ob rekah. Odrasli se pojavljajo od junija do začetka septembra, pogosto posedajo na listih večjih rastlin. Prehranjujejo se z nektarjem (za razliko od grabežnic, ki so plenilke). Ličinke so valjaste in živijo v peščenih tleh, kjer lovijo manjše členonožce.

 

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): obrežna šilarica* (Acrosathe annulata) - lunolisa kosmatica* (Spiriverpa lunulata) - kvadratastolisa šilasta muha* (Pandivirilia melaleuca).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti