Družina: črnivci (Tenebrionidae: Alleculinae)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 6.5-9 mm
Razširjenost: raztreseno do pogosto
Življenjski prostor: svetli gozdovi, logi, grmovna mesta, mejice
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: na prvi pogled močno spominjajo na krešice (Carabidae) iz skupine Harpalinae. Telo je večinoma podolgasto jajčasto, golo, bleščeče črno, ali pa so pokrovke rdečerjave ali rumenorjave, lahko pa je tudi večji del telesa rumenorjav. Glava je zaokrožena, po zgornjem delu razločno plitvo jamičasta oz. pikčasta, oči so v sprednjem delu globoko izjedene, končni segment pipalk je topo trikoten, večji od predzadnjega segmenta. Tipalnice so dokaj dolge, rumeno- ali temnorjave, pri samcih segajo nekje do polovice pokrovk, razen bazalnih členkov so ostali členki iztegnjeni in pri vrhu nekoliko odebeljeni, zato so tipalnice so rahlo nazobčane, 3. členek je razločno krajši od 4. Oprsje je polkrožno, v sprednjem delu zoženo in rahlo grbasto dvignjeno, razločno ozko obrobljeno, ob straneh rahlo plitvo udrto in podobno kot glava jamičasto oz. pikčasto. Ščitek (scutellum) je dobro viden, polkrožen, črn ali rjav. Pokrovke so jajčaste, v zadnjem delu zaobljene, razločno vzdolžno jamičaste oz. žlebaste, gole, črno- do rumenorjave. Noge so rumenkaste ali rjavkaste, členki stopalc so enostavni, brez krpatih priveskov.
Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo čez dan predvsem na cvetovih grmovnic in večjih zelnatih rastlin, kjer se hranijo s pelodom in nektarjem, hranijo pa se tudi s cvetovi, razpadajočim rastlinskim materialom ter živimi ali poginulimi členonožci. Aktivni so od aprila do konca junija. Ličinke živijo v trohnečem lesu, odmrlem rastlinju ali med odpadlim listjem, hranijo se z razpadajočim organskim materialom.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): črnivec* (Podonta nigrita) - temni žagočeljustar* (Prionychus ater) - črnivec* (Nalassus laevioctostriatus) - nekatere vrste krešičev (Carabidae).